SPREHOD SKOZI ZGODOVINO OBMOČNE-OBRTNO PODJETNIŠKE ZBORNICE TREBNJE

Pisalo se je leto 1976, ko so se napredni obrtniki zbrali na ustanovnem zboru Društva obrtnikov Trebnje. V sejni sobi občinske stavbe v Trebnjem se zbralo 37 ustanoviteljev društva, ki so za svojega predsednika izvolili Škoda Ignaca, za podpredsednika pa Frelih Jožeta. Društvo, ki je imelo 101 člana je delovalo do leta 1979.

Leto 1979 je pomemben mejnik v delovanju obrtne organizacije. Društvo so je preoblikovalo v Obrtno združenje občine Trebnje, ki je postala z zakonom obvezna oblika združevanja. Preko Zveze obrtnih združenj Slovenije so bili člani vključeni v sistem zbornične organiziranosti slovenskega gospodarstva kot enakopraven dejavnik dogovarjanja in odločanja o pomembnih vprašanjih lastnega in splošno gospodarskega razvoja.

Za predsednika Obrtnega združenja Trebnje je bil izvoljen Ignac Škoda, za podpredsednika pa Franc OPARA. Gospod Škoda je trebanjske obrtnike vodil do svoje upokojitve leta 1994.

Obrtno združenje si je uredilo v hiši na Baragovi ulici 1 v Trebnjem prostore za delovanje.

Leta 1982 je Obrtno združenje razvilo svoj prapor in pripravilo SAMOSTOJNO RAZSTAVO OBRTI v telovadnici OŠ Trebnje na kateri se je predstavilo 80 članov združenja.

V letu 1984 je med člani dozorela ideja, da trebanjski obrtniki potrebujejo svojo zadrugo. Tako so ustanovni člani, ki so bili tudi aktivni člani združenja, registrirali Obrtno zadrugo Trebnje, ki se je kasneje preimenovala v obrtno zadrugo UNITEHNA.

Jeseni leta 1986 se je uresničila velika želja članov. Kupili so svoje lastne prostore. Prvo nadstropje v stavbi na Rimski 8a v Trebnjem je postalo uradni sedež Obrtnega združenja Trebnje. Po uspešni adaptaciji so poslovne prostore zagotovili tudi Obrtni zadrugi UNITEHNA.

Leta 1991 je sledila reorganizacija zborničnega sistema: Obrtna združenja postanejo zbornice, samostojne pravne osebe, tako tudi Obrtna zbornica Trebnje, ki se je ob nastanku lokalne samouprave preimenovala v Območno obrtno zbornico Trebnje.

Leto 1995 je s sprejetjem novega Obrtnega zakona država prenesla na zbornice številne pristojnosti. Obrtna zbornica Slovenije in Območne zbornice so pričele voditi obrtni register, torej izdajati obrtna dovoljenja.

Konec leta 1995 so bile izvedene redne volitve na katerih je bil za predsednika zbornice izvoljen Jože Štepec, ki je zbornico vodil 3 mandate do leta 2007.

Ob praznovanju 20 letnice OOZ Trebnje so člani pripravili v gasilnem domu v Trebnjem RAZSTAVO OBRTI na kateri se je predstavilo 60 članov ter sekciji za gostinstvo in promet.

Leta 1999 se je skupščina zbornice odločila, da v stavbi na Rimski 8a odkupi od podjetja MERCATOR še pritlične prostore ter polovico dvorišča in tako postane lastnica stavbe in zemljišča v celoti. Zbornica je bila v tem obdobju izredno močna saj je štela 500 članov.

Leta 2003 so morali pričeti z adaptacijo ostrešja, ki je bilo v zaskrbljujočem stanju. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja meseca novembra so pričeli z deli in se v popolnoma obnovljeno stavbo vselili junija 2004. Uredili so tudi parkirišča. Vsa dela so opravili člani zbornice!

Leta 2005 se je zbornica pridružila v projekt vse na enem mestu kot e-Vem točka, ki jo občani in podjetniki nujno potrebujejo.

Leta 2007 so člani za predsednika izvolili g. Marjana Krmelja.

2008 je s spremembo statuta zbornica dobila sedanje poimenovanje Območna obrtno-podjetniška zbornica Trebnje.

Leta 2011 je bil ustanovljen Klub upokojenih obrtnikov – združuje naše upokojene obrtnice in obrtnike, ki se še vedno želijo družiti pod okriljem zbornice.

Leta 2013 članstvo v zbornici postane prostovoljno.

Leta 2024 so člani za predsednika izvolili g. Miran Klančarja.

Območno obrtno-podjetniško zbornico Trebnje upravljajo njeni člani preko izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih zbornice.

Organi zbornice so:

• Skupščina, ki šteje 23 poslancev
• Upravni odbor – 7 članov
• Nadzorni odbor – 3 člani
• Predsednik zbornice

Člani zbornice opravljajo svoje funkcije v organih in drugih oblikah delovanja in odločanja zbornice neprofesionalno, razen če je s statutom določeno drugače. Mandatna doba organov zbornice traja štiri leta.